u/Sad_Help_6481

Zanima me vaše mnenje o temi, ki se mi zdi v teoriji enostavna, v praksi pa se vedno zaplete: Ali sta moški in ženska lahko samo prijatelja?

Sam sem mnenja, da dolgoročno to ni mogoče. Prej ali slej se na eni strani razvije zaljubljenost, privlačnost ali pa pride do tistega "čudnega" trenutka, ki vse pokvari. Imam občutek, da je v ozadju vedno vsaj kanček seksualne tenzije, ki čaka na priložnost.

Zanimajo me vaše izkušnje glede naslednjega:

-Zaljubljenost: Se vam je že zgodilo, da ste bili "samo prijatelji", potem pa je eden od vaju priznal čustva? Je prijateljstvo po tem sploh še možno?

-Vpliv na zvezo: Kako to sprejemajo vaši partnerji? Ali je vašemu partnerju/partnerki prijetno, ko greste na kavo z nekom nasprotnega spola?

-Spoznavanje s partnerjem: Ali je smiselno prijatelja/prijateljico predstaviti svojemu partnerju? Ali to pomaga zmanjšati ljubosumje ali situacijo še poslabša?

-Postavljanje mej: Ste se kdaj zaradi pritiska partnerja ali lastnega ljubosumja odpovedali tesnemu prijatelju? Je to pošteno?

Moja teza: Če si v resni zvezi, so tesna prijateljstva z nasprotnim spolom recept za težave. Ali sem preveč staromoden ali pač samo realen?

Je kdo trenutno v taki situaciji? Kako krmarite med prijateljstvom in spoštovanjem do partnerja?

Zanima me vaše mnenje o etiki našega najbolj branega rumenega tiska, konkretno Slovenskih novic.

Zadnje čase opažam (zadnji primer je bila prometna nesreča s pobegom), da medij brez kakršnih koli zadržkov objavlja polna imena, priimke in celo fotografije oseb, ki so zgolj osumljene ali pa sodba še sploh ni pravnomočna.

Moje točke kritike:

-Domneva nedolžnosti ne obstaja: Človeka pribijejo na pranger še preden dobi priložnost, da se zagovori na sodišču. Tudi če se kasneje izkaže za nedolžnega, mu Google sled in uničen ugled ostaneta za vedno.

-Selektivno izpostavljanje: Zdi se, da "mali človek" takoj dobi svojo sliko na naslovnici, medtem ko se pri vplivnejših ljudeh uporablja le začetnice.

-Senzacionalizem za klike: Namesto da bi poročali o dogodku (npr. nesreči), se osredotočajo na osebno diskreditacijo, brskanje po zasebnosti in spodbujanje sovražnih komentarjev pod objavami.

Ali se vam zdi sprejemljivo, da medij zaradi lova na klike prevzame vlogo sodnika in rablja? Ali ne bi morali kot družba zahtevati višjih standardov in zaščite zasebnosti, dokler krivda ni dejansko dokazana?

Kaj vi menite o tem? Ste opazili kakšne podobne primere, kjer so šli čez mejo?