




Gradišče Marija Snežna na Podgorskem krasu
Podgorski kras, ravnik med Slavnikom in kraškim robom, je danes malce zapuščen, gol in vetroven - a ni bilo vedno tako. Že v neolitiku so tu prastomatologi pod nadzorom Velike matere rovarili po zobeh, v bronasti dobi in še posebej v železni pa so na Podgorskem krasu zrasla gradišča, kaštelirji.
Eno lepše ohranjenih - a prakitčno neraziskanih - je gradišče Marija Snežna pri Črnotičah. Edino gradišče prav na ravniku (ostala so postavljena ob prepadni rob) je bilo središče teritorialne občine Histrov, ljudstva, ki je v železni dobi z juga prišlo v te kraje. S seboj so prinesli boginje, ki so zamenjale Veliko mati: Ika in Irija, Borija, boginja vetra (ta je burji dala ime), Sentona, Jutosika in Trita, pa Eja in Sejksomnija bela.
Rimljani so potem potolkli Histre, mi smo pregnali Rimljane, boginje pa je prekrila nova vera. A ne povsem: na vrhu gradišča je Anže Felicijan zgradil cerkvico, posvečeno Mariji. Tako božanska ženska roka še vedno skrbi za te kraje: najprej Velika mati, potem Sejksomnija bela, zdaj Marija Snežna.
Mi pa smo zmaja s kamero spustili nad ta čaren kraj - in nazaj prinesli zgodbo o boginjah, materah: https://kapjasa.si/sl/boginje-matere/