Naj s svojim metuljem uživata pravljico o mavričnih ljudeh. Naj nimata noči za spanje. Naj ne nosi štikl ampak bo Bosa dama. Pa naj pijeta Laški pir.
Hvala za vse in upam, da ne postane Senca sebe.
Javni sektor je pred nastopom mandata vlade Roberta Goloba, ki je z delom začela junija 2022, po kazalniku števila opravljenih ur zaposloval 184.096 ljudi, januarja letos (novejših podatkov ni) pa 192.718, kar je okoli 8.600 več.
...
Številke za ta mandat sicer kažejo, da ima ministrstvo za digitalno preobrazbo, prej organizirano kot vladna služba z 48 zaposlenimi, danes 264 zaposlenih. Kot so nas po objavi članka opozorili na ministrstvu, je bilo okrog 200 zaposlenih premeščenih z ministrstva za javno upravo (op.a. sem preveril dejansko je 172 manj zaposlenih na MJU). Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, prej vladna služba z 58 zaposlenimi, jih danes 246. Novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost ima 114 zaposlenih, ministrstvo za delo 431 (prej 346), ministrstvo za kulturo 233 (prej 211). Ministrstvo za naravne vire in prostor, ministrstvo za infrastrukturo ter v tem mandatu ustanovljeno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki so si ob zadnji reorganizaciji vlade menjali nekatera področja, imajo zdaj skupaj okoli 2.150 zaposlenih (prej 1.870).
...
Pa zasebni sektor? Številke statističnega urada za celoten zasebni sektor kažejo na povečanje števila delovno aktivnih s 674 tisoč na 682 tisoč v Golobovem mandatu. A število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, torej industriji, se je v tem času zmanjšalo.
Policija in zapori so se krčili. Zdravstvo in šolstvo širili. Vlada pa širila še bolj kot zdravstvo in šolstvo (polovica naj bi bila sicer zgolj statistična, a še vedno je procentualno rast največja pri ožjem delu javne uprave (vlada, UE).
Pa verjetno bi bilo smiselno na poslance pritisnit, da se določi, da se omeji kadrovanje med tekočimi posli vlade, ker drugače bo seveda ob koncu naslednje vlade spet se dvigovala poraba, ker se kadruje vse po vrsti...